Ko postaneš tempelj miru – prisotnost kot darilo svetu.
V svetu, ki hiti, te potiska in preizkuša, je največji dar, ki ga lahko podariš – tvoja pomirjena prisotnost. Ko se vrneš k sebi, ko spoštuješ svoj ritem, ko dihaš zavestno… takrat postaneš tempelj. Ne zato, ker bi bil popoln, ampak zato, ker si – prisoten.
Tvoj mir ni beg, temveč sidro. V njem se lahko spočiješ. In skozi tebe tudi drugi.
Morda ne spremeniš sveta z besedami, a ga spremeniš s svojo tiho navzočnostjo. Z načinom, kako gledaš. Kako poslušaš. Kako objameš z očmi in z energijo.
Bodi tempelj. Bodi mir.
Hvala🙏🙏🙏🙏