Zdravje kot sveta oblika obilja
Prebujena zavest ve, da se resnično obilje začne z notranjim ravnovesjem in ljubeznijo do svojega telesa.
Ko spoštujem svoje telo, ga poslušam.
Ko dovoljujem sebi počitek, tišino, hranljivo misel, nežnost in gibanje – se prebuja notranji pretok.
Zdravje ni nekaj, kar si »zaslužimo«, temveč nekaj, kar je vedno tukaj – pripravljeno, da ga povabimo bližje.
Vsakič, ko se ustavim in vdihnem zavestno – zdravim.
Vsakič, ko izberem misel, ki me opolnomoča – krepim svoj notranji steber.
Vsakič, ko sprejmem tudi svojo ranljivost – sem v ravnovesju.
Obilje ni zunanja kvantiteta.
Je kvaliteta prisotnosti.
In zdravje je njena najtišja, a najmočnejša oblika.